logo

Kaj je radioamatersvo?

Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da je to ljubiteljsko, nepoklicno ukvarjanje z radiom oziroma radiotehniko. Toda-radioamaterstvo je še mnogo več: aktivnost, gibanje, organizacija, izobraževanje in lahko rečemo, celo način življenja ter tehničnega mišljenja skoraj treh milijonov ljudi obeh spolov, različnih starosti in poklicev v praktično vseh državah sveta. Za nekatere je to nepoklicno ukvarjanje z radiotehniko, za druge je radioamaterstvo teorija in praksa vzpostavljanja amaterskih radijskih zvez. Oboji imajo po svoje prav, vendar pa glede na svetovni pomen radioamaterskega gibanja in njegovo organiziranost drži naslednje: radioamaterstvo v ožjem smislu pojmujemo kot organizirano dejavnost, katere namen je izobraževanje, tehnično raziskovanje in vzpostavljanje amaterskih radijskih zvez med radioamaterji - ustrezno pooblaščenimi osebami, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko, izključno iz osebnih pobud in brez pridobitniških namenov.

Poudariti je treba še eno, izredno pomembno karakteristiko radioamaterstva oziroma organizirane radioamaterske dejavnosti. Radioamaterji morajo po mednarodnih predpisih opraviti ustrezen izpit, kar pomeni, da imajo določeno tehnično (elektronika in radiotehnika) in operatorsko znanje (pravila in predpisi za amaterske radijske komunikacije).

Če upoštevamo sodobne naprave in opremo, ki jo radioamaterji uporabljajo vsak dan, podnevi in ponoči, njihovo željo po neprestanem eksperimentiranju, raziskovanju in proučevanju ter dejstvo, da radioamaterji uporabljajo praktično vse vrste radijskih komunikacij v širokem spektru frekvenc, dobimo predstavo o znanju in sposobnosti množice ljudi, ki se s tem ukvarjajo. To svoje znanje in sposobnost so radioamaterji že neštetokrat dokazali ko so med prvimi priskočili na pomoč pri zaščitvi in reševanju človeških življenj in materialnih dobrin ob elementarnih nesrečah in drugih nevarnostih.

Postaja nekoč in danes

Radijska postaja leta 1920 in danes.

 

ZGODOVINA RADIOAMATERSTVA:

V drugi polovici 19. stoletja se je v večini razvitejših držav izredno povečalo zanimanje širokega kroga ljudi za "čudežne" uporabne lastnosti elektrotehničnih dosežkov. Pojav najrazličnejših baterijskih členov, žarnic in naprav, zgrajenih na osnovi elektromagnetizma, je povzročil veliko zanimanje tisočev ljudi vseh starosti in poklicev, ki so začeli tudi sami iz radovednosti, želje po tehničnem znanju in ljubiteljsko graditi, preizkušati in uporabljati sadove nove tehnike.

Odkritje uporabnosti električne energije je prineslo tudi elektrokomunikacije - žično signaliziranje. Leta 1844 je bila v ZDA vzpostavljena prva telegrafska zveza, ki je omogočila žični prenos signalov na daljavo (Morzejev telegraf). Malo kasneje, leta 1876, je Američan g. Bell izumil telefon in s tem se je preko žičnih linij že prenašal človeški glas. Te komunikacije so sicer lahko premostile precejšnje razdalje, vendar še niso bile brezžične, kar je omogočilo šele odkritje radijskih valov - radio. V zgodovini radia je zapisano veliko znamenitih imen (Tesla, Marconi, Popov in drugi), ki so vsak zase in vsi skupaj soustvarjali to veliko iznajdbo, ki je konec prejšnjega stoletja začela povezovati svet in ljudi. Leta 1899 je bila vzpostavljena prva radijska zveza Francija - Anglija in leta 1903 je bilo poslano prvo sporočilo preko radijskih valov iz Evrope v Severno Ameriko.

In prav na začetku tega stoletja so pognale prve korenine radioamaterstva. Telegraf, telefon in druge naprave, povezane z električno energijo in elektromagnetizmom so sicer že prej vzbujale velik interes, pojav radia pa je povsem razvnel fantazijo množice ljudi. Rodilo se je gibanje iskalcev fizikalnih resnic in nepomirljivih nasprotnikov kakršnihkoli skrivnosti radijskih valov - imenovali so se RADIOAMATERJI.

V ZDA je bila tako leta 1914 ustanovljena prva radioamaterska organizacija ARRL - The American Radio Relay League, ki ima takšno ime še danes. Imela je okoli 4000 članov, ki takrat še niso imeli omejitev za svoje delovanje - spoštovati so morali le zakon iz leta 1912, ki jim je določal uporabo vseh valovnih dolžin izpod 200m, torej kratke valove, ki so jih druge službe smatrale za praktično neuporabne. Kmalu zatem so se začele pojavljati prve radiodifuzne radijske postaje, t.j. radijske postaje kot jih poznamo danes.

Razvoj elektronskih komponent in industrija le-teh sta omogočala tudi radioamaterjem konstruiranje sodobnih naprav in Zemlja je postala premajhna za uresničitev vseh ciljev, teženj, zamisli in možnosti, ki jih nudijo radio, elektronika ter sodobna tehnika na splošno. V letih 1950-1953 so radioamaterji odkrili možnost vzpostavljanja zvez z odbojem preko meteorskih sledi (MS) in preko lune (EME), kar so tudi uresničili - prva MS zveza je bila vzpostavljena leta 1955, prva EME pa leta 1960. Tudi pri prodoru človeka v vesolje radioamaterji niso stali ob strani - leta 1961 je začel delovati prvi radioamaterski telekomunikacijski satelit OSCAR.

 

Nekatere definicije

Klicni Znak:

Na primer S59DAP:

  • S5 je prefiks, ki označuje državo Slovenijo
  • 9DAP je sufiks, ki označuje določeno radijsko postajo.

Klicni znak se oddaja obvezno na začetku in na koncu radijske zveze.

Telegrafija je način vzpostavljanja radijskih zvez s pomočjo Morse-koda, ki je mednarodno dogovorjen sistem kodiranja črk, številk in ločil v obliki črt in pik.
Najbolj znan je mednarodni znak za stistko SOS (Save Our Souls), ki ga odtipkamo takole:

. . . _ _ _ . . .

Morse codeTaster

Kaj je hitreje, sms ali telegrafija?

Telefonija je način vzpostavljanja zveze s pomočjo govora. V primeru motenj, pa tudi za zagotavljanje točnosti se uporablja črkovanje tako da se posamezno črko ponazori z besedo.
S59DAP je tako SOČA 5 9 DRAVA ANKARAN PIRAN
oz. mednarodno SIERRA 5(five) 2(two) DELTA ALFA PAPA.

 

ARG - amatersko radiogonometriranje ali "LOV NA LISICO" je iskanje skritih oddajnikov s pomočjo sprejemnika.

Hamspirit je radioamaterski duh, to je duh humanosti, prijateljstva, miru, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.

QSL kartica je kartica podobnega formata kot dopisnica ali razglednica in pomeni fizično potrditev vzpostavljene zveze. Kratica v Q-kodu pomeni »potrjujem sprejem«.

qsl kartica
Primer qsl kartice.

Q-kod
V radijskih zvezah se z namenom skrajševanja prenosa informacij in premostitve jezikovnih preprek uporabljajo različni kodi. Radioamaterji najpogosteje uporabljamo Q-kod. Ista kratica se lahko uporabi kot vprašanje (če zraven nje postavimo vprašaj) ali kot odgovor.

QRU? Imaš kaj zame?     QRL? Si zaseden?     QSL Potrjujem sprejem.     QTH Moja lokacija je …
QRU Nič nimam zate.     QRL Zaseden sem.     QRZ? Kdo me kliče?     QTR Točen čas je ...

Kratice
Poleg kodov se v radijskih zvezah uporabljajo tudi različne okrajšave oziroma kratice. Kratice za začetek, začasno prekinitev in konec zveze ter prenos različnih sporočil so predpisane s pravilnikom o radiokomunikacijah.

CQ Splošen poziv vsem postajam     OK V redu     XYL Žena     NW Zdaj
OM Stari znanec (Old man)     R Sprejeto   TU Hvala    DR Dragi
DE Od (Uporablja se pred znakom postaje, ki kliče)     PSE Prosim     73 Pozdrav     
88 Poljubčki

RST-kod in Raport
Ocena kakovosti sprejema (ali krajše RAPORT) se v telegrafiji (pa tudi v foniji) daje v številkah, uporablja pa se RST-kod in sicer:

R za čitljivost (od 1 do 5), S za moč (od 1 do 9), T za ton (od 1 do 9).
599 pomeni odlično čitljiv in izredno močan signal, ton pa je popolnoma čist.

Univerzalni lokator (UL)
Radiomaterji za določevanje točne lokacije radijske postaje (QTH) uporabljajo poseben način v obliki koda, ki je sestavljen iz šetih znakov (dveh črk, dveh številk in dveh črk).

QTH lokator v Tolminu je  JN66UE

Dnevnik radijske postaje je poseben zvezek, v katerega operaterji beležijo vzpostavljene zveze. Vanj se obvezno zapišejo naslednji podatki:

  •    Dan, mesec, leto.
  •    Čas začetka zveze. (uporablja univerzalni čas UTC)
  •    Klicni znak postaje, s katero je bila vzpostavljena zveza.
  •    Uporabljeni frekvenčni pas.
  •    Raport
  •    Vrsta oddaje.
  •    Podpis operaterja.
Običajno se poleg obveznih podatkov vpiše tudi raport (RST), UL lokator …
Konstruktorstvo
Poleg vsega že naštetega bi omenil še pomembno dejavnost in to je konstruktorstvo.
To zajema široko področje, kot so izdelava antene pa do raznih radijskih postaj in ostale elektronike.

konstruktor


Povezave:
Bili smo tudi na radiu (poslušaj oddajo).
Oddaja na radiu - nočni program o radioamaterstvu (poslušaj oddajo).
Radioamterji na televitiji - polnočni klub (poglejte si tukaj).
Lahko pa preberete kaj več tudi na wikipediji.  

Radioamaterji danes, vedno več nas je!

 

Ker je smeh pol zdravja. Na račun radioamaterja.


Razlika med CB radio klubom in našim Radioklubom?
Za konec bi povedal pa še kakšna je razlika med CB društvi (CB= Citizen Band) in ostalimi radioamaterskimi društvi.
Saj smo na predstavitvah opazili da marsikdo ne vidi razlike.
Največja razlika med CB in nami je v frekvencah. Oni uporabljajo izključno 40 kanalov na frekvenci 27Mhz, do moči 4W (sicer se med državami to lahko malo razlikuje). Mi radioamaterji pa imamo celo morje frekvenc! (povezava1, povezava2) Tako imamo frekvence: 50 Mhz, 70Mhz, 144Mhz, 432Mhz, 1.2GHz, 2.3GHz, 3.4GHz, 5.6GHz, 10GHz, 24GHz, 47GHz, 75GHz, 122GHz, 134GHz, 241GHz, 28MHz, 24MHz, 21MHz, 18MHz, 14MHz, 10Hz, 7MHz, 3.5MHz, 1.8MHz, 136KHz. Ter moči do 1500W 
Tako lahko zlahka vspostavljamo povezave z celotnim svetom, kar pri CB ni mogoče.
Druga velika razlika je v tem da CB klubi uporabljajo imena ter jim ni potrebno narediti radioamaterskega izpita. Radioamaterji pa uporabljamo klicne znake (zgoraj opisano) katere pridobimo z uspešno opravljenim radioamaterskim izpitom.
Prav tako na CB ne poznajo morzejeve abecede - telegrafije.
Radioamaterji imamo tudi veliko tekmovanj (kontestov), vsak vikend je najmanj eden, pri CB je to bolj redkost.
Toliko na kratko o največjih razlikah. Najbližji CB klub nam.


Bi želeli izvedeti še več, videli kako se naredi radijska zveza z oddaljenimi kraji?
Potem nas obiščite v naših klubskih prostorih v Tolminu - Trg tigrovcev 5.
Dobite nas vsak petek med 18h - 20h.  Vabljeni!